Joh 17 | SloKJV | STEP | Te besede je govoril Jezus in svoje oči povzdignil k nebu ter rekel: „Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da bo lahko tudi tvoj Sin proslavil tebe,

John 17

17. Poglavje

1 Te besede je govoril Jezus in svoje oči povzdignil k nebu ter rekel: „Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da bo lahko tudi tvoj Sin proslavil tebe, 2 kakor si mu izročil oblast nad vsem mesom, da bi on lahko dal večno življenje tolikim, kolikor si mu jih dal. ^a 3 In to je večno življenje, da bi oni lahko spoznali tebe, edinega resničnega Boga in Jezusa Kristusa, katerega si poslal. 4 Jaz sem te proslavil na zemlji; končal sem delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. 5 In sedaj, oh, Oče, me proslavi pri samem sebi s slavo, ki sem jo imel s teboj, preden je bil svet. 6 Jasno sem pokazal tvoje ime ljudem, katere mi daješ ven iz sveta. Bili so tvoji in ti jih daješ meni in ohranili so tvojo besedo. 7 Sedaj so spoznali, da so vse stvari, katerekoli si mi dal, od tebe. 8 Kajti dal sem jim besede, ki jih ti daješ meni in sprejeli so jih in zagotovo so spoznali, da sem prišel od tebe ^b in verovali so, da si me ti poslal. 9 Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih ti dal, kajti tvoji so. 10 In vse moje je tvoje in tvoje je moje in proslavljen sem v njih. 11 In sedaj nisem več na svetu, toda ti so na svetu, jaz pa prihajam k tebi. Sveti Oče, po svojem lastnem imenu ohrani te, katere si mi dal, da bodo lahko eno, kakor sva midva. 12 § Dokler sem bil z njimi na svetu, sem jih varoval v tvojem imenu; te, katere mi daješ, sem obvaroval in nihče izmed njih ni izgubljen, razen sina pogube, ^c da se lahko izpolni pismo. 13 In sedaj prihajam k tebi in te stvari govorim na svetu, da bodo mojo radost lahko imeli v sebi izpolnjeno. 14 Dal sem jim tvojo besedo, svet pa jih je sovražil, ker niso od sveta, celó kakor jaz nisem od sveta. 15 Ne prosim, da bi jih vzel iz sveta, temveč, da bi jih varoval pred zlom. 16 Niso od sveta, celó kakor jaz nisem od sveta. 17 Posvetí jih po svoji resnici; tvoja beseda je resnica. 18 Kakor si me ti poslal v svet, točno tako sem jih tudi jaz poslal v svet. 19 In zaradi njih se posvečujem, da bodo tudi oni lahko posvečeni ^{▼▼posvečeni: ali, resnično posvečeni.} preko resnice. 20 Niti ne prosim samo za té, temveč tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, 21 da bi bili lahko vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili lahko tudi oni eno v nas [treh], da bi svet lahko veroval, da si me ti poslal. 22 In slavo, katero mi daješ, sem dal njim, da bodo lahko eno, tako kakor smo mi [trije] eno; 23 jaz v njih in ti v meni, da bodo lahko izpopolnjeni v enem, in da bo svet lahko spoznal, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. 24 Oče, hočem, da bodo tudi tisti, katere si mi dal, z menoj kjer sem jaz, da bodo lahko gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, kajti ljubil si me pred ustanovitvijo sveta. ^e 25 Oh, pravični Oče, svet te ni spoznal, toda jaz sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. 26 In razglasil sem jim tvoje ime in ga bom razglašal, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, lahko v njih in jaz v njih.“